V sodobnem poslovnem svetu se srečujemo z naraščajočimi potrebami po kompleksni informacijski podpori poslovnih procesov in s tem povezanimi zahtevami po hitrem prilagajanju informacijske infrastrukture. Razumljivo je, da se večina poslovnih sistemov zanaša na informacijske rešitve, ki vključujejo ustrezno programsko, strojno in komunikacijsko opremo. Že v malih in srednjih podjetjih tako najdemo različne informacijske sisteme za različne namene in ponavadi je teh sistemov več. V istem podjetju tako npr. za urejanje vsebine spletne strani uporabljajo sistem CMS, za vodenje poslovanja namensko aplikacijo, za elektronski marketing tretjo rešitev in na koncu še sistem za upravljanje odnosov s strankami CRM. O programski integraciji govorimo, ko so takšni informacijski sistemi med seboj vsebinsko povezani.

Za programsko integracijo se danes uporabljajo namenski vmesniki API (Application Programming Interface), ki so sestavljeni iz metod, protokolov in orodij za gradnjo aplikacij, ter spletni servisi (Web Services), s katerimi odpremo informacijske sisteme. Najbolj znani metodi za spletne storitve sta SOAP (Simple Object Acces Protocol) in REST (Representional State Transfer). Priljubljenost slednje zaradi preproste implementacije in drugih prednosti raste. REST določa množico arhitekturnih principov, s pomočjo katerih lahko kreiramo spletno storitev, ki temelji na sistemskih identifikatorjih, do katerih dostopamo in komuniciramo prek HTTP protokola. Do takšne storitve je torej mogoče dostopati prek vsake naprave, ki omogoča brskanje in delo s spletom. Arhitekturo so razvili vzporedno s protokolom HTTP/1.1, na tedaj že obstoječi osnovi protokola HTTP/1.0. Največja implementacija sistema, ki je v skladu z arhitekturo REST, je svetovni splet WWW (World Wide Web). Identifikatorji oz. viri so spletne strani, naslovi do RSS novic ali datoteke na strežniku FTP (File Transfer Protocol). Osnovni pogoj za obstoj indenfikatorja je, da ga je mogoče opisati kot edinstveni identifikator URI (Unified Resource Identifier). Arhitektura REST je sestavljena iz odjemalcev in strežnikov. Odjemalec proži zahtevo strežniku, ta jo sprocesira in vrne ustrezen odgovor. Zahteva in odgovor sta grajena s prenosom predstavljivih virov.

dostop-do-aplikacije-preko-spleta2

Pri spletnih storitvah REST se za dostop do virov uporabljajo osnovne metode HTTP protokola za implementacijo rešitev CRUD (CReate, Update, Delete):

GET za branje podatkov,

POST za ustvarjanje novih virov,

PUT za spremembe podatkov na posameznih virih,

DELETE za brisanje virov.

Integracijo podatkov je seveda mogoče opravljati tudi na ravni dostopa do podatkovne baze SQL (Structured Query Language). V takšnem primeru mora razvijalec poznati uporabniške podatke za dostop in strežniško lokacijo ter imeti dostop do tuje podatkovne baze, ki je navadno varovana s požarno pregrado. Ko so vsi pogoji izpolnjeni, je možnosti neomejeno. Podatki se lahko avtomatizirano prenašajo iz enega sistema v drugega, mogoče jih je analizirati in prikazati v statističnih poročilih oz. jih vključiti v poslovne dokumente.

Programska integracija nudi prednosti pri podpori poslovnih procesov, saj zmanjšuje stroške, ki so posledica nepotrebnega dela. Stvari je lažje upravljati in voditi iz ene aplikacije, če je to seveda smiselno.